La Usc di Ladins

Sce ti cialon cun n bon uedl y mpue' de urëdla ladina a nosta rujeneda, iel mesun fé cërta usservazions nteressantes.
L ie da pudëi y messëi usservé che l ie te nosc ladin n valguna paroles che vën tëutes ca te uni mumënt y bel normalmënter, ma che ne n'ie perdrët defin nia ladines, ma defin nglëijes o nce franzëuses. Tulon per ejëmpl ca la paroles »stop«, »bus«, »promenada« y »toilette«. Nce nchinamei »bar« ne fossa perdrët nia ladin. N à pa for dit »jon tal Café xy,« zënza ne dì »bar«, che ie na parola defin nglëija. »Promenada« ie per ejëmpl franzëus: »se promener« uel dì jì a spaz. A chësta paroles ne vëniel ncuei nia plu abadà, ajache les ie deventedes »nostes« y bon, no pa?
Mo na piculëza: ultimamënter iel tosc scrit te uni luegia »dog toilette«, ma ne assans'a nia na dizion plu ladina sce l unissa scrit »toileta per i cians«?! Y pona iel daujin ala dlieja ulache l fina la »Promenada Luis Trenker« na bela tofla cun scrit bel per nglëisc »finish«. Ne ëssen pa nia pudù scrì »fin dla promenada«?
Ajache son tlo cun n argumënt de linguistica ladina, ne fóssel nce nia fauz a mëter ju n valgun caji de plurei pra chëi che l vën nce fat truep fai, sibe canche n rejona che canche n scrij. N aud datrai che l vën dit che »l ne fova nia mé ëi, ma nce damen.« Tlo iel bën tler che n messëssa dì »dames«. Y mo ejëmpli ie che n messëssa daniëura dì »genitores« y nia »genitoresc«, »fulestieres« y nia »fulestieresc«, »buteghieres« y nia »buteghieresc«, »ulenteres y nia »ulenteresc«. O nce »sponsores« y nia »sponsoren«, »seniores« y nia »senioren«, »friseres« y no »friserinen«.
Y per finé via defin, mo n iede n trëi caji n con' dl argumënt dl scumenciamënt: l vën tëut ca suvënz la parola »stress«, canche n pudëssa nce dì per ladin »n lëur scialdi pesoch« o »da se ndebité.« L »OK« che on for tla bocia pudëssen nce baraté ora cun »dut a post« o »dut a regula.« Tla mujiga vëniel suvënz tëut ca la parola »band«, canche n pudëssa nce dì »na grupa«, no pa?  (Oscar Prinoth dl Rezia, Urtijëi)